Info
Mediateca.GO "Ugo Casiraghi"
goriška pokrajinska mediateka

Ulica G. Bombi, 7
34170 - Gorica

Tel +39 0481 534604
fax +39 0481 539535
info@mediateca.go.it

Študijska soba
od ponedeljka do petka
od 10-19


Izposoja
od ponedeljka do petka
od 15-19

 
 
LA CARAVELLA FILM

27. oktobra 1955 je Giorgio Osbat kot solastnik vpisal v Trgovinsko zbornico v Gorici družbo, imenovano “Società di produzioni cinematografiche 'La Caravella Film' di Osbat & Geotti” (vpis v register podjetij št. 24157). Drugi solastnik je bil Aldo Geotti.  
Cilj družbe je bil produkcija dokumentarcev, didaktičnih in kulturnih kratkometražnikov, didaktičnih filmov, filmstripov (didaktičnih filmov s fiksnim kadrom), pa tudi proizvodnja projektorjev in diapozitiv. Prvi sedež družbe je bil v drevoredu 24. maja v Gorici, kjer je stanoval Giorgio Osbat. Podjetje se je nato preselilo v ul. Duse štev. 26. Čeprav v uradnih listinah ni naveden, ker zaradi svojega dela kot javni uslužbenec ni mogel sodelovati pri drugih poslih, je tretji član družbe bil Ugo Pilato, ki je harmonično sodeloval z Geottom in Osbatom. Družba “La Caravella Film” je prenehala delovati prvega januarja 1961. 28. marca 1961 je Giorgio Osbat, upravitelj podjetja “La Caravella Film”, prijavil kvesturi v Gorici odpoved uporabi dovoljenja za upravljanje reklamne agencije za dokumentarce in kratkometražnike v Gorici, v ulici 24. maja štev. 17. Za raziskave o družbi “La Caravella Film” se zahvaljujemo Giuseppeju Fidotti in Davidu Battisti.

Biografia

Aldo Geotti

Rodil se je v Gorici 1. februarja 1923 v materni hiši v ulici Orzoni. Po drugi svetovni vojni se je preselil na trg Medaglie d'Oro štev. 14, kjer je živel kot študent, mož in oče. Leta 1951 se je poročil z Andreino Quala, leto kasneje pa sem se rodila jaz, Flavia Geotti. Po zaključenem študiju na klasičnem liceju na Drevoredu 20. septembra, se je vpisal na univerzo v Bologni, kjer je diplomiral iz agrarnih ved 2. marca 1950. Že od dijaških let se je rad ukvarjal s športom, točneje z lahko atletiko, bil pa je tudi navdušen hribolazec in fotograf. Nabavil si je temnico in vse potrebno za razvijanje fotografij, da je lahko sam natisnil svoje najlepše fotografije. V šestdesetih letih je celo sam tiskal barvne slike, še danes hranim njegova barvna stekla za filtriranje. Vpisal se je tudi v Cineclub in je kot navdušen amater začel snemati kratkometražce, eden izmed katerih je imel naslov “Nova šolska torba”, in druge raznovrstne kratke filme. Moja mama se spominja romantične komedije, v kateri je igralo goriško dekle, ki se je imenovalo Ornella. V tem obdobju je Aldo prejel tudi nekaj nagrad, med katerimi srebrni krožnik z napisom “Premio Città di S. Daniele” 2° Festival Triveneto del Film d'Amatore San Daniele 16-19 avgust 1956 in pokal z napisom: “Primo Concorso Fotografico  FEDIC” Secondo Premio Coppa Microcine  Roma 1953. Zelo se je navduševal za košarko, bil je član športnega društva Unione Ginnastica Goriziana, kateremu je zapustil fotografije v velikem formatu, ki so krasile vhod v telovadnico. Z Giorgiom Osbatom in Ugom Pilatom je ustanovil družbo “La Caravella Film”, kjer so producirali vrsto didaktičnih dokumentarcev, ki naj bi jih predvajali v šolah. Geotti je priskočil na pomoč prijateljema s svojim entomološkim znanjem v filmu o hrastovem sprevodnem prelcu, žuželki, ki je uničevala primorske bore. Z ženo Andreino je zbiral zapredke in jih preučeval skupaj s prijateljema v ateljeju, ki so ga najeli v ulici Dante, kjer so gojili ličinke v škatli. Dobro se spominjam glasbe, ki je spremljala posnetke: Ples mečev Arama Khachaturiana, zares dobra izbira! Oče mi je hudomušno pravil, da se žuželke premikajo v vrsti v ritmu glasbe. Poleg tega dokumentarca so realizirali še drugega o Soči od izvira do izliva, s transparenti za animacijo, ki naj bi bolje razložili temo [verjetno gre za film “Origine dei corsi d'acqua e loro azione” (“Izvor vodnih virov in njihovo delovanje”, r. Giorgio Osbat, Aldo Geotti in Ugo Pilato (opomba Silvio Celli)]. Aldo Geotti je bil izbran za državnega člana komisije na natečaju za amaterske snemalce filmov na ozkem filmskem traku. Kratkometražci so bili predvajani v kraju Montecatini Terme sredi petdesetih let prejšnjega stoletja. Sredi šestdesetih let je Geotti spoznal profesorja Franca Basaglio in z Giorgiom Osbatom je posnel film o psihiatrični bolnici v Gorici. Moja mati se spominja, ko je profesor Basaglia telefoniral domov in prosil očeta, naj posname podrtje neke ograje, pa tudi šokantnega obiska znotraj bolnice. Profesor Aldo Geotti je skoraj štirideset let poučeval znanstvene predmete v raznih šolah v Gorici, med drugim na učiteljišču in na znanstvenem liceju. Dijaki so ga imeli zelo radi in so se ga radi spominjali zaradi njegovega obnašanja, ki je bilo istočasno šaljivo in profesionalno. Bil je dober človek, radodaren in nadarjen. Žal nas je zapustil prezgodaj, ko mu je bilo 63 let, 29. aprila 1986. Flavia Geotti