Info
Mediateca.GO "Ugo Casiraghi"
goriška pokrajinska mediateka

Ulica G. Bombi, 7
34170 - Gorica

Tel +39 0481 534604
fax +39 0481 539535
info@mediateca.go.it

Študijska soba
od ponedeljka do petka
od 10-19


Izposoja
od ponedeljka do petka
od 15-19

 
 

Darko Bratina

Rodil  se je v Gorici 30. marca 1942. Obiskoval je slovensko osnovno in srednjo šolo, nato se je vpisal na znanstveni licej Duca degli Abruzzi v Gorici. Maturiral je leta 1961 in se nato vpisal na fakulteto za inženirstvo v Trstu. Kmalu pa se je začel zanimati za sociologijo in ko je izvedel za novo fakulteto za sociologijo, ustanovljeno leta 1962 v Trentu, je zapustil študij inženirstva in se vpisal na sociologijo, ko fakulteta še ni bila priznana.

Diplomiral je leta 1968 z diplomsko nalogo Minoranze etniche: un caso di analisi strutturale. Že v teh letih je torej razviden interes, ki ga je Bratina imel za vprašanja o narodnih in jezikovnih manjšinah in za vse to, kar zadeva narodno identiteto; s temi vprašanji se je ukvarjal celo življenje, saj je njegov zadnji politični poseg, ki ga je imel v Strasburgu na Svetu Evrope kako uro pred smrtjo, zadeval prav zaščito jezikovnih manjšin.
Že pred diplomo in do leta 1973 se je ukvarjal z raziskovalnimi dejavnostmi v raziskovalnem Centru za podjetja in razvoj (CeRIS) v Turinu. Hkrati je sodeloval pri raznih raziskovalnih projektih Državnega raziskovalnega sveta (CNR). Leta 1967/68 je bil asistent za industrijsko psihologijo pri Šoli za industrijsko upravljanje na turinski univerzi, kjer je naslednjega leta postal profesor sociologije dela, nato pa še splošne sociologije. Med leti 1970 in 1975 je v okviru Sklada Agnelli sodeloval pri projektu Valletta za usposabljanje in informiranje podjetnikov in menažerjev. Leta 1972 je postal profesor ekonomske sociologije na fakulteti za politične vede v Trstu; v Gorico se je preselil leta 1976 in dve leti kasneje je začel poučevati v Trstu spolšno sociologijo. Univerzitetno kariero je nadaljeval do leta 1992 in sicer tako, da je od leta 1990 poučeval še sociologijo etničnih odnosov na fakulteti za meddržavne in diplomatske vede v Gorici, ki je bila ustanovljena isto leto.
Bratina je bil zelo aktiven tudi v slovenski manjšini: od leta 1976 je sodeloval na SLORI-ju (Slovenski raziskovalni inštitut) in od 1982 do leta 1992 je bil ravnatelj te ustanove. Deloval je pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi (SKGZ) in bil član njenega glavnega odbora.
Med njegovimi najpomembnejšimi zanimanji je bil film, za katerega se je začel zanimati že kot mladenič in nadaljeval celo življenje. Med univerzitetnimi leti je sodeloval pri pripravi raznih filmskih krožkov (“cineforumov”); več let je bil dopisnik časopisa “L’Adige” na beneškem filmskem festivalu in od leta 1964 je pri istem časopisu začel dnevno kritiko televizijskih oddaj. Od leta 1965 do 1972 je bil član centralnega odbora Federazione italiana Cineforum. Ko je študiral na univerzi, je ustanovil mestni cineforum v Trentu, v Turinu pa cineforum Madonna delle Rose. Na njegovo pobudo so prevedli iz angleščine v italijanščino knjigo I.C. Jarvie, Sociologija filma, za katero je napisal uvodno besedo. V Gorici je leta 1977 ustanovil filmski krožek Kinoatelje. Bil je pobudnik slovenskega fima v Italiji in organiziaral prvo retrospektivo slovenskega filma nasploh. Iz te pobude je nastal Film Video Monitor, letna revija slovenskega filma, televizije in videa.
Ustanovil je tudi društvo Sergio Amidei, ki vsako leto prireja poletno filmsko revijo in ki podeljuje nagrado Sergio Amidei za najboljši scenarij.
Leta 1992 je bil izvoljen za senatorja na listi PDS (Demokratična stranka levice) v goriškem okrožju in postal tako prvi slovenski goriški senator. Bil je ponovno izvoljen leta 1994 na listi Progresistov in leta 1996 na listi Oljke. Med raznimi parlamentarnimi funkcijami, ki jih je vršil, je bil član zunanje politične komisije v senatu, član italijanske delegacije pri Svetu Evrope, član italijanske delegacije pri WEU in od 28. novembra 1996 predsednik italijanske delegacije pri CEI.
Umrl je v vasi Obernai pri Strasburgu dne 23. septembra 1997.

Majda Bratina

Iz knjige Darko Bratina: progetto dialogo /projekt za dialog, uredila Giuliana Iaschi in Romano Vecchiet, Istituto Gramsci del Friuli-Venezia Giulia, 2004